Že kmalu po opustitvi kajenja telo začne popravljati škodo, ki smo mu jo povzročili s kajenjem, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Koristi opuščanja kajenja pa se s časoma samo večajo, pravijo strokovnjaki.prenašajo
Kajenje oziroma raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih rakavih obolenj, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številnih drugih bolezni in zdravstvenih težav. V Sloveniji je tobak med dejavniki tveganja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti. Vsako leto zaradi bolezni povzročenih s kajenjem umre skoraj 3.600 prebivalcev Slovenije ali skoraj 10 vsak dan, od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti.
Kaj se zgodi, ko kajenje opustimo?
Že v prvem dnevu se umiri srčni utrip in se povrne v normalno delovanje. Prav tako se raven ogljikovega monoksida v krvi zniža do normalne vrednosti. Zakaj je to pomembno? Ogljikov monoksid oziroma ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Pri povišanih vrednostih postane ogljikov oksid za odraslega človeka toksičen, lahko povzroča glavobol. Koncentracije CO, ki močno presegajo normalne vrednosti, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.
Po dveh tednih po opustitvi kajenja so za našo odločitev hvaležna pljuča, saj se njihova zmogljivost začne izboljševati. Že med hojo človek postane manj zadihan in bolj vzdržljiv. Prav tako se hkrati zmanjšajo možnosti za srčni infarkt. Po enem mesecu brez vdihavanja cigaretnega dima v pljuča se ublažijo težave z dihanjem in je manj težav z dražečim kašljem.
Posledice opustitve kajenja z leti
Po več letih brez kajenja pa se posledice opustitve toksične razvade že močno odražajo na našem zdravju in boljšem počutju. Po petih letih je tveganje za možgansko kap podobno tistemu pri nekadilcu. Po desetih letih je tveganje za za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilce. Tveganje za koronarno srčno bolezen se za polovico zmanjša še po enem letu, po 15 letih pa je podobno tistemu pri nekadilcu.