"> Hrvaške tožbe nad NBL - Tretje obdobje
">
Društvo Zanimljivosti

Hrvaške tožbe nad NBL

Nekdanja Slovenska vlada je imela dokument za prihodnost in privatizacijo Nove Ljubljanske Banke, ki bi jo zaščitili pred hrvaškim tožbam, ampak pred odločitvo želijo pridobiti mnenje državnega zbora. Mateja Vraničar Erman ministrica za finance upa, da bo državni zbor poskrbel za stališće omenjenega zakona, čim prej. Z predlaganim zakonom, o zaščiti kapitalske naložbe države v NBL, v primeru hrvaških rubežev bi država banki povrnila škodo. V primeru neukrepanja oportunitne izgube cifre bi prišle do 700 milijonov evrov. Tak da takšna zaščita prinaša tveganje da hrvaška stran odškolovanje NBL pribrajala kot slovensko priznanje obveznosti iz prenesenih vlog na Hrvaškem.

Brez zaščite kupnina za NBL bi bila manjša za 430 miljonov evra, in država nebi mogla izpačati 189 milijonov dividend lanjskega leta, ali pak 80 milijonov zadržanih dobičkov! Zakon bo po nujnoj parlamentaroj proceduri, nakon kaj bo sprejet v vladi, bo lahko sprejet već u juliju. Po možnosti već prihodnji teden, vlada mora sprejeti zaupne spremembe zavez na NBL. Te spremembe bi tudi vključili v novi slovenski predlog evropskoj komisiji. Predlog vključuje prodajo 50 % plus ene delnice NBL, do konca leta 2018., a do kraja leta 2019. još 25 % plus ena delnica.

 

Ko zavez slovenija nebi izpolnila, majo se mere!

 

Ko se zavez z slovenske strane nebi izpolnil, bi se imenoval prodajni zastupnik, koji bi potem s pooblastilom evropske komisije prodajal 75 odstotkov minus eno delnico celokupnega NBL. Za to morebitno prodajo NBL bi strateškome investitorju bila potrebna sprememba strategije upravnih naložb države.

Pomemna vprašanja in odgovri o NBL



Zakaj je zdaj potreben poseben zakon za zaščito NLB pred hrvaškimi rubeži?

Zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB omogoča dvoje: začetek privatizacije banke, ki izhaja iz naših zavez evropski komisiji, in izplačilo obilnih dividend v državni proračun, ki zdaj ni mogoče, saj banka nima soglasja ECB. Brez zakona bi oportunitetne izgube lahko znašale do 700 milijonov evrov: kupnina za NLB bi bila nižja za 430 milijonov evrov – kolikor so potencialne posledice hrvaških tožb –, banka pa še naprej ne bi mogla izplačati za 189 milijonov lanskih dividend in še za 80 milijonov evrov zadržanih dobičkov iz prejšnjih let.

Kakšni bodo nadaljnji postopki v zvezi z NLB poleg sprejetja zaščitnega zakona?

Po najbolj optimistični predpostavki bi državni zbor zaščitni zakon sprejel še julija. Še pred tem naj bi vlada, predvidoma prihodnji teden, sprejela spremenjene zaveze za prodajo banke in za mnenje o njih zaprosila tudi odbor DZ. Predvidoma bi vanje zapisali, da bo Slovenija še letos prodala vsaj 50 odstotkov plus eno delnico NLB, do konca prihodnjega leta pa naj bi bilo v lasti države največ 25 odstotkov plus ena delnica NLB.

Kakšne so tržne razmere za začetek postopka prodaje NLB v jesenskem časovnem oknu?

Matej Šimnic, Alta Invest: Težko je reči, kakšne bodo razmere čez nekaj mesecev, je pa dejstvo, da sta bojazen pred trgovinsko vojno in politična negotovost v periferiji vplivali na vrednotenje evropskega bančnega sektorja. V primerjavi z začetkom decembra lani se je namreč vrednotenje evropskih bančnih delnic v povprečju znižalo za 11 odstotkov, in to kljub temu, da se je poslovanje bank v tem obdobju izboljšalo. S tega vidika so razmere slabše kot lani, nemogoče pa je napovedati, kako bo čez nekaj mesecev.

Kakšno ceno in kupnino za NLB lahko pričakujemo?

Matej Šimnic: Vse bo odvisno, kako bodo vlagatelji ocenjevali tveganje banke in kakšen vpliv bodo imeli zamiki privatizacije na interes naložbenikov. Vrednotenja italijanskih bank so namreč precej nižja od španskih in na primer francoskih, to pa pomeni, da bi bil lahko razpon med 0,7-kratnikom knjigovodske vrednosti in knjigovodsko vrednostjo. To so grobe ocene, saj na to lahko vplivajo še nekatere posebnosti NLB, potencialna politična nestabilnost v Sloveniji, že omenjeni pretekli vplivi zapletov privatizacije itd.