Predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden je predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem poslala javno pismo, v katerem izraža nestrinjanje sprejetja aneksa k dogovoru, ki ni sprejemljiv za delovanje socialno-varstvenih zavodov oz. domov za starejše.
Javno pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije, ministricam in ministrom, poslankam in poslancem po letu dni vladanja
Srebrna nit je razočarana nad sprejetim Aneksom štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ki ni sprejemljiv za delovanje socialno varstvenih zavodov/domov starejših.
V Združenju za dostojno starost Srebrni niti smo močno razočarani nad pravkar sprejetim Aneksom štev. 2 k Splošnemu dogovoru (SD). Namesto predvidenih 6,7 milijona evrov aneks 2 k SD za leto 2019 v letu 2019 prinaša socialnim zavodom le 1,7 milijona evrov, kar je nesprejemljivo in zaskrbljujoče. Ponovno kaže na to, da naša družba starejše na celi črti ignorira in da starejši v praksi – beri denarju – niso prioriteta.
Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje.
Znano je, da več kot 75 odstotkov stanovalcev domov starejših potrebuje zdravstveno nego. Ljudje v domove prihajajo bolni, nepokretni, s hudo demenco, tudi umirajoči. To v praksi pomeni, da z obstoječim financiranjem za stanovalce domov ne more biti strokovno in humano poskrbljeno. Nasprotno: pogoji za bivanje postajajo nečloveški. Kar velja tudi za pogoje zaposlenih v teh domovih, ki delovna mesta zapuščajo in odhajajo za veliko boljše plačilo na enako delo v tujino. Ob tem so cene bivanja v domovih glede na višino pokojnine za marsikoga – VEČINO?! postale nedosegljive. Oskrbni del stroškov, ki je visok, si morajo starejši plačevati sami, denarja za zdravstveno nego pa ZZZS dnevno prispeva tako malo, da domovi s tem ne morejo preživeti.
Uporabniki domov starejših in sorodniki bomo prisiljeni v njihovem imenu zahtevati, da bolne starejše, ki zaradi zahtevnosti zdravstvene oskrbe ne spadajo v dom, obravnavajo v bolnišnicah ali v negovalnih bolnišnicah, ker domovi za to niso ustrezno plačani, niti kadrovsko zadostno strokovno in številčno organizirani..
Vsi bolni – tudi starejši – imamo namreč enake pravice kot ostali zavarovanci v zdravstvenem sistemu v Sloveniji. To so naše temeljne ustavne pravice.
Spoštovani gospod Šarec, ministrice in ministri, poslanke in poslanci: zdaj ko pripravljate oziroma sprejemate proračun za dve leti (2020 in 2021), koliko sredstev ste namenili za starejše? Koliko za gradnjo nujno potrebnih novih javnih domov, saj v zadnjih dvajsetih letih država ni zgradila niti enega? Najmanj, kar si želimo, so koncesije ali javno zasebno partnerstvo ali prodaja domov tujcem. Enako kot druge prodaje državnega (občinskega) premoženja se bodo slabo končale tudi prodaje domov za starejše, ki so se že začele (npr. Dosor Radenci). Ustavite to početje zdaj na začetku, zdaj je še čas! Država je dolžna poskrbeti za namestitev starejših v ustrezne institucije, če je oskrba onemoglega starejšega doma nemogoča.
Oskrbo doma boste menda uredili šele z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga pričakujemo do konca leta, tako ste obljubili. Ob tem ustrezna urejenost domov za starejše kliče po takojšnji intervenciji. Začenši s potrditvijo kadrovskih normativov in dobro izobraženimi, empatičnimi in bolje plačanimi zaposlenimi. Glede na to, da na trgu in v sistemu šolanja primanjkuje bolničarjev – negovalcev, je naša zahteva, da za starejše v domovih skrbijo ljudje s srednjo strokovno zdravstveno izobrazbo, torej tehniki zdravstvene nege; imamo več kot dovolj srednjih zdravstvenih šol in naredite kaj, da mladi ne bodo po šolanju odhajali v tujino. Plačajte jih spodobno, pa bodo ostali. Javno vas sprašujemo: Ste sploh pomislili, kdo bo negoval vaše sorodnike in vas osebno, morda ne jutri, a pojutrišnjem zagotovo?
Zahtevamo čimprejšnje javne odgovore na naša naslednja vprašanja:
Koliko domov bo zgradila država v naslednjih treh, petih letih?
Koliko varovanih stanovanj bo zgradila država v naslednjih petih letih?
Koliko vasi za osebe z demenco bo zgradila država v naslednjih petih, desetih letih?
Kako bomo uporabili evropska sredstva, ki so na voljo za te namene?
Koliko novih postelj v negovalnih bolnišnicah bomo zagotovili v naslednjih dveh, treh, petih letih?
V društvu Srebrna nit se pridružujemo apelu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki piše: »Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato še enkrat poziva vlado in vse pristojne, da čim prej pripravijo akcijski načrt za pospešeno povečanje zmogljivosti za oskrbo starejših, vključno z obnovo in razširitvijo obstoječih objektov ter gradnjo novih domov za starejše. Hkrati se je treba resno lotiti prevetritve zastarelih kadrovskih normativov, saj ti ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov, ki potrebujejo vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve.«
Premalo je narejenega tudi v vaši vladi, nadaljuje se prelaganje odgovornosti, zato zahtevamo samostojen organ, ki bo celovito poskrbel za zagotavljanje pravic starejših do ustrezne oskrbe vsepovsod – doma, v domovih, v bolnišnicah in drugje.
Zahtevamo samostojno ministrstvo za starejše. Prvi korak je urad ali direktorat, neposredno podrejen predsedniku vlade. Apeliramo, da v najkrajšem času spremenite zakonodajo po hitrem postopku in začnete z aktivnostmi, saj se stanje neusmiljeno poslabšuje. Gre pravzaprav za tihi genocid države nad starejšimi.
Zahtevamo, da se čim prej vzpostavi institut varuha pravic starejših z zastopniki/pomočniki/namestniki v vseh regijah, da bo dovolj blizu vsem starejšim, ki imajo probleme, so deležni diskriminacije in jim nihče ne prisluhne in ne pomaga.
Zahtevamo, da Slovenija ostane socialna država in zato poudarjamo:
nasprotujemo nadaljnjim privatizacijam – podeljevanju koncesij na področju socialnega varstva. Multinacionalke na področju socialnega varstva, ki ste jim že odprli vrata v Slovenijo, k nam ne prihajajo iz ljubezni do starejših državljanov Slovenije, njihov glavni motiv je zgolj dobiček, kar ni združljivo z javnim sistemom in socialno državo.
Starejši, ki bivajo v domovih s koncesijo, so v neenakopravnem položaju od starejših v javnih socialnih zavodih, kar je nesprejemljivo in predstavlja kršitev Ustave. Temu ostro nasprotujemo.
Ker nam odgovorni na ministrstvih za zdravje in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niti ne odgovorijo na naše predloge in pobude, kaj šele, da bi jih začeli udejanjati v praksi, zahtevamo, da preverite, kaj se dogaja na teh ministrstvih, da se zadeve praktično ne premaknejo z mrtve točke. Čas pa teče, tudi čas vašega mandata. Če ne bo konkretnih ukrepov vlade se bomo obrnili še na tuje medije ter mednarodne strokovne in humanitarne organizacije.
Ponovno vam pošiljamo naš predlog, kaj je treba v domovih starejših narediti takoj in zahtevamo vaš odgovor, pa tudi odgovore obeh ministrstev, z akcijskimi načrti posameznih obstoječih institucij za takojšno spreminjanje neustrezne prakse.prenašamo
Vsako odziv na naše pobude in tudi na tole pismo bomo sproti javno objavljali, prav tako tudi neodzivnost organov, ministrstev in institucij.
Lotimo se pereče problematike skupaj, politika, stroka in civilna družba.
S pozdravi,
Biserka Marolt Meden,
predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost