Država. Ta domovom, tudi tistim s koncesijo, pušča le malo manevrskega prostora za dodatna prilagajanja cen. In seveda je skoraj odveč zapisati, da so domovi prepričani, da jih cenik drži preveč „na kratko.“ „Zavedamo se, da bi si ljudje ob trenutnem finančnem stanju, s katerim se soočajo starejši, pa tudi njihovi svojci, težko privoščili plačevanje višjih cen,“ meni
Standard: za bivanje v dvoposteljni sobi boste v javnem zavodu odšteli okoli 15, v domu s koncesijo pa okoli 21 € na dan.
Melita Zorec, direktorica doma v Laškem. Po drugi strani pa se menda pogosto dogaja, da s sredstvi, ki so na voljo za enega varovanca, ne morejo pokriti vseh stroškov njegove oskrbe, ki je predvsem pri težje bolnih ali oslabelih, zahtevna in draga. „Dogaja se nam, da na zdravstveno zavarovalnico pošljemo seznam storitev, ki smo jih opravili za določeno osebo, oni pa zavrnejo polovico zapisanega, ker po njihovo ni nujno potrebno. Na primer pri sladkornih bolnikih so vrednosti sladkorja v krvi, ko naj bi bila nujna pomoč, pomaknili tako visoko, da bi, če ne bi pravočasno ukrepali, kdo celo utrpel resno zdravstveno škodo,“ je še kritična. A direktorji se pri razporejanju denarja na koncu očitno nekako znajdejo, saj vsi po vrsti zatrjujejo, da zaradi stroge zdravstvene zavarovalnice varovanci ne trpijo.
Nadstandard: za doplačilo boste dobili marsikaj! Doplačati morate lastno sobo, kopalnico, balkon … Ceni lahko v tem primeru dnevno dodate še okoli 10 €.
Si pa morajo marsikaj, kar ni „osnovna nega“, doplačati, ker to za državo ni „nujno potrebno“. Seveda pohvalno, da država z davkoplačevalskim denarjem varčuje, le o področjih varčevanja bi se očitno dalo razpravljati, če mora nekdo, ki pri sedemdesetih pač še ni “v dovolj slabem stanju” za težjo kategorijo, na dan, ko ga bolijo vse kosti, doplačati, če želi hrano v sobo ali pa kdo na določen dan potrebuje dodatno plenico. V osnovno ceno oskrbe spada bivanje, prehrana (3 glavni obroki s popoldansko malico – drugje po domovih le 3 glavni obroki), čiščenje, pranje in uporaba skupnih prostorov. Doplačati je potrebno lastno kopalnico in dodatno opremo ter enoposteljno sobo (znesek je odvisen od tipa sobe). Prav tako tisti stanovalci, ki potrebujejo dietno prehrano, plačujejo tudi dodatek za dietno prehrano. prenosi cekin.si
Sicer pa se osnovna cena oskrbe določa glede na telesno in duševno stanje posameznika:
V I. kategoriji – oskrbe stanovalci ne potrebujejo neposredne pomoči pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnostih. Potrebujejo pa čiščenje, pranje in prehrano.
V II. kategoriji – potrebujejo delno pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so umivanje, oblačenje, prinašanje hrane v sobo, delna pomoč pri vstajanju s postelje in podobno.
V III. A kategoriji – potrebujejo neposredno osebno pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenskih potreb.
V III. B kategoriji – za najtežje prizadete, ki potrebujejo hranjenje po sondi in so popolnoma nepomični.
V IV. kategoriji – so varovanci z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč in predvsem nadzor ter so pretežno mobilni.
Cena storitev z višjo kategorijo seveda raste. Razpon od prve do zadnje kategorije je približno 10 evrov.
Druga stvar je kadrovska ‘podhranjenost’ domov. Da bi delali zelo dobro, bi na nekaterih oddelkih potrebovali skorajda enega negovalca na enega varovanca, a je resničnost daleč od tega. V mariborskem domu Danice Vogrinec to na primer rešujejo s pomočjo programa prostovoljstva. „Naša naloga je, da za varovance opravimo nakupe v trgovini, jih kam spremljamo, drugače pa tudi skupaj popijemo kavo in se pogovarjamo, da imajo družbo,“pravi ena izmed prostovoljk.
Kaj izbrati – javni zavod ali zavod s koncesijo?
S cenovnega stališča je tako, da so javni zavodi, katerih ustanovitelj je država, na dan kakšen evro cenejši. Zasebni domovi, ki so od države dobili koncesijo za opravljanje dejavnosti, imajo namreč dovoljeno nekaj odstotkov višjo ceno, da si na ta način povrnejo sredstva, ki so jih vložili v izgradnjo doma. Direktor ljubljanskega centra starejših Trnovo Blaž Razvornik, katerega lastnica je družba Deos, ki ima domove še v nekaterih drugih slovenskih občinah, sicer zanika, da bi bilo varstvo starejših kakšen „hud posel“, a bo center, ki so ga odprli lani septembra, za gradnjo pa namenili okoli 22 milijonov evrov, po nekaj začetnih mesecih posloval v območju modrih številk.
Z bivanjskega stališča pa odgovor na vprašanje ali javni zavod ali dom s koncesijo, ni tako jasen. Kriteriji o minimalnih standardih za gradnjo doma starejših so jasni, so se pa z leti močno spreminjali. Domovi s koncesijo so v Sloveniji relativno nova stvar in so zato grajeni po sodobnejših predpisih, medtem ko je država nekatere svoje ustanove zgradila pred kar nekaj desetletji in jih od takrat do danes le občasno obnavljala v smislu pleskanja, menjave strehe ali pohištva. Kje se skriva razlika? „Največje je povpraševanje po enoposteljnih sobah,“ je jasna direktorica doma Laško Melita Zorec . Te boste najlažje našli v novejših domovih, kjer boste v paketu dobili še kopalnico. Za primerjavo: v Mariboru boste le lučaj narazen našli dom Danice Vogrinec – javno ustanovo in Sončni dom – zavod s koncesijo. Po starosti ju loči par desetletij. V prvem, velikanskem zavodu, sestavljenem iz treh visokih med seboj povezanih blokov, živi okoli 600 varovancev. Gre za največji tovrsten zavod v Sloveniji. V zadnjem obdobju jim je uspelo izprositi novo streho, nekaj barve za stene, pohištvo in še kakšno malenkost. Arhitekturnih sprememb je bilo malo, še posebej tistih, ki bi zvišale kakovost sob. Lastno sobo s kopalnico boste tukaj težko našli, je pa še precej štiriposteljnih sob, toaletne prostore, do katerih vodi dolg hodnik, pa boste morali deliti s še kakšnim ducatom stanovalcev. Se pa vse skupaj odraža tudi na ceni, ki je dokaj nizka. Kot pravi direktor doma Marko Savič, je prav to glede na ekonomsko stanje tega dela Slovenije, njihova največja prednost. Nasprotno pa je v Sončnem domu, kjer so cene seveda višje, sprejmejo pa 160 varovancev, po kapaciteti največja dvoposteljna soba, kopalnice na dosegu roke so samoumevne. Vendar to ni posebnost domov s koncesijo. Tudi dom v Slovenskih Konjicah po prenovi namreč ustreza vsem „novim kriterijem udobja“, še vedno pa imajo tudi nekaj štiriposteljnih sob. „Cena bivanja v teh sobah je nižja za 10%,“ pravi direktorica Valerija Lesjak.
Čakalne liste niso realne!
V Sloveniji naj bi trenutno na prosto mesto v domu čakalo okoli 15.000 starejših. Čeprav proste postelje morda res ne boste dobili kar jutri, pa direktorica doma v Slovenskih Konjicah Valerija Lesjak opozarja, da gneča ni tako zelo velika, kot kažejo seznami. „Ko imamo prosto posteljo, začnemo klicati ljudi s seznama in pogosto se nam zgodi, da se zares vseli šele kakšen petnajsti na seznamu, to pa zato, ker ljudje pričakujejo, da je za proste postelje gneča in se vpišejo na seznam, a potem povedo, da pa se vseeno ne bi selili že zdaj, ampak enkrat v prihodnosti.“Poleg tega so nekatere slovenske regije vzpostavile zelo močno mrežo domov za starejše, v celjski regiji je tako povsem mogoče, da bo namesto seznama čakajočih starostnikov že kmalu obstajal seznam domov s praznimi posteljami. Še vedno pa je res, da boste ponekod na prosto posteljo čakali zelo dolgo. Naravnost rečeno – toliko časa, dokler ne bo kdo umrl in tako spraznil mesta.
Starostniki ne živijo v parih?!
Precej težko pa boste prosto posteljo dobili hitro in blizu doma, če se želite v dom vseliti skupaj s partnerjem. „V domove seveda pridejo tudi pari, nekateri ne želijo deliti sobe, drugim pa to veliko pomeni in vztrajajo drug ob drugem, čeprav je zdravstveno stanje katerega izmed partnerjev zelo hudo,“ pravi Valerija Lesjak. „V teh primerih skušamo rešiti, da lahko živijo skupaj, vendar je potrebno včasih vsaj na začetku, če ni praznih sob, živeti ločeno. Posebej ta oblika bivanja namreč ni predvidena, ampak se prilagajamo,“ pa pojasnjuje Melita Zorec.
Domovi so svet zase …
Kljub arhitekturni dovršenosti nekaterih domov ter bogati ponudbi dejavnosti v njih pa bi težko rekli, da iz njih na prvi pogled veje kakšna posebna domačnost. Nezgrešljiv vonj po razkužilih, dolgi hodniki ter razpored sob in prostorov, ki še najbolj spominja na bolnišnico …
Nekoliko drugače pa je, ko vstopite v sobe varovancev. Slike sorodnikov, nabožni predmeti, rože … Mnoge sobe tudi tukaj izžarevajo osebnost svojih prebivalcev. Tudi slike starega doma se znajdejo na stenah. Tudi za tolažbo, mnogi namreč pravijo, da se po začetnem šoku zaradi selitve pač sprijazniš z usodo. Spet drugi so popolnoma navdušeni. Kot stanovalka konjiškega Lambrechtovega doma, ki je v dom šla prostovoljno. „Kot upokojena socialna delavka sem vedela, kaj naj pričakujem, čeprav so me znanci svarili, da nimam pojma, kako grozen kraj je to. V bistvu je odlično.!“ Ali pa kot so nam povedali v domu Danice Vogrinec:“Mnogi tukaj srečajo prave prijatelje in postanejo nerazdružljivi. So veliko manj osamljeni, kot če bi živeli sami!“
Dobro se imaš toliko, kot si sam narediš, so nam zaupali nekateri stanovalci. A to si lahko privoščijo tisti, ki to telesno in duševno še zmorejo, takšnih pa je v domovih relativno malo. Boste pa srečali veliko ljudi na vozičkih ali pa z diagnozo demence. Če ste torej še pri močeh, pa je smiselno preveriti, kako si lahko življenje v domu uredite po svoje. Marsikje vam bodo dovolili, da si pripeljete svoje pohištvo. „Moje pohištvo so pripeljali vnuki. So rekli, da je to zdaj moj dom, zato mora biti primerno urejen,“ nam je z nasmehom zaupala stanovalka Sončnega doma. V domu Danice Vogrinec pa imajo na primer zelo topel odnos do živali. Če zanje lahko skrbite in se strinjajo tudi vaši sostanovalci v sobi, lahko z vami bivajo ribe, ptički in ostale manjše živali. Stanovalci sami poskrbijo tudi za kakšen ducat mačk, ki bivajo v okolici doma, zaželeni pa so tudi živalski obiski, velikokrat namreč psi ali druge živali ostanejo pri sorodnikih.
Sicer pa domovi stanovalcem ponujajo veliko različnih večinoma brezplačnih aktivnosti, od ustvarjalnih delavnic, pevskega zbora, skupin za samopomoč, do izletov in najrazličnejših prireditev.
Direktorji pa opažajo, da je zelo pomembna tudi duhovna oskrba. V večini domov, ki smo jih obiskali, imajo tako kapelice, molitvene skupine, pa tudi redne maše.
Se je pa potrebno življenju v domu prilagoditi, to pa gre enim bolje, drugim pa slabše od rok. Manj zaradi tega in najbrž bolj zaradi denarja naj bi se trend v prihodnosti obračal v smislu, da bi starostniki ostajali doma. Po drugi strani pa je morda smiseln tudi pomislek strokovne delavke v enem izmed domov, ki pravi, da imajo generacije, ki v domovih bivajo trenutno, še zelo velike sposobnosti prilagajanja in sobivanja z drugimi, kaj pa bo čez leta, ko bo v istih ustanovah kopica individualistov? Naj bo tako ali drugače, kakšen evro tudi za ta namen je dobro začeti varčevati čim prej!
Dom Laško – dom s koncesijo
V domu biva 165 stanovalcev. 80% stanovalcev potrebuje pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih aktivnosti.
Stanovalci so nastanjeni v eno, dvo in triposteljnih sobah na negovalnem oddelku, eno in dvoposteljnih sobah v stanovanjskem delu doma ter dvoposteljnih sobah na oddelku za stanovalce z demenco.
Čakalna doba za sprejem v dom je odvisna od zdravstvenega stanja bodočega stanovalca, in je najdaljša za oddelek za stanovalce z demenco in stanovanjski del, medtem ko posteljo na negovalnem oddelku lahko dobite v 1-2 mesecev.
Cena osnovne oskrbe v dvoposteljni sobi z lastno kopalnico in brez dodatne opreme je 21,31, na oddelku za demenco pa 31,97€ na dan.
Doplačati je potrebno lastno kopalnico in dodatno opremo ter enoposteljno sobo. Znesek je odvisen od tipa sobe in znaša od 1,07 do 2,13€, za dodatno opremo pa od 0,36 do 1,07€, dodatek za lastno kopalnico je 2,13€.
Lamprechtov dom Slovenske Konjice – javni zavod
Cene oskrbe, ki veljajo od 1. 2. 2009 dalje :
– oskrba I – dvoposteljna soba: 15,25 EUR
– oskrba II – dvoposteljna soba:19,94 EUR
– oskrba III – dvoposteljna soba: 24,63 EUR
– oskrba IV – dvoposteljna soba: 25,60 EUR
– namestitev v štiriposteljni sobi: cena se zniža za 10 odstotkov,
– namestitev v podstandardni sobi (13 sob): cena se zniža za 5 odstotkov,
– namestitev v nadstandardno sobo (2 sobi): dodatno se zaračuna 5 odstotkov.
– balkon ali terasa se zaračuna tako, da se 5-odstotni dodatek razdeli med število stanovalcev, ki so nameščeni v sobi.
Dom Danice Vogrinec Maribor – javni zavod
Največji dom v Sloveniji je nekajkrat večji od podobnih ustanov. Povprečna starost več kot 600 varovancev je okoli 77 let. Na voljo jim je vrsta dejavnosti, še posebej ponosni so na uspešen pevski zbor, prirejajo pa tudi več prireditev. Velika prednost doma so nizke cene, saj boste najcenejšo posteljo našli že za okoli 14 evrov na dan, slabost pa je, da so sobe tudi do 4-posteljne, kopalnico in stranišče pa si boste morali deliti s približno ducatom stanovalcev. Za doplačilo lahko seveda dobite tudi lastno sobo za ceno od 17 do 29 evrov na dan.
Sončni dom Maribor – dom s koncesijo
Skupna zmogljivost Sončnega doma je 159 oseb v kompletni oskrbi in 8 oseb v dnevnem bivanju. Sončni dom nudi v nadstandardnem programu bivanja tudi 9 garsonjer z dvema ležiščema, kuhinjskim delom in sanitarijami s tušem. Za garsonjero boste na dan odšteli do 42 evrov. Omogočajo vam, da si bivalni prostor uredite po svoje. Zanimiv dodatek pa je tudi družba domske mucke Silvije, ki so jo varovanci “posvojili”.
Za bivanje v dvoposteljni sobi boste na dan plačali od 21 do 31 evrov, za enoposteljno sobo z balkonom pa od 26 do 36 evrov.
Dom Trnovo Ljubljana – dom s koncesijo
V Centru starejših Trnovo je 150 postelj v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki imajo lastno kopalnico in balkon.
– Dvoposteljna soba s souporabo kopalnice in brez balkona: od 27 do 40,36 €
– Dvoposteljna soba z lastno kopalnico in brez balkona od 28,31 € do 41,71 €
– Dvoposteljna soba z lastno kopalnico in balkonom od 28,99 € do 42,39 €
– Enoposteljna soba s souporabo kopalnice in brez balkona od 29,66 € do 43,06 €
– Enoposteljna soba z lastno kopalnico in brez balkona od 32,36 € do 45,76 €
– Enoposteljna soba z lastno kopalnico in balkonom od 33,71 € do 45,22 €.
