Vrsto let že poslušamo o pozitivnih učinkih rdečega mesa in beljakovinskih praškov, vendar to ne drži povsem. Povečano je predvsem tveganje za srčno popuščanje.
Prehrambna industrija in industrija prehranskih dodatkov visokobeljakovinsko prehrano že dve desetletji vztrajno oglašujeta kot zdrav način življenja. Tako početje je bilo zelo dobičkonosno še zlasti za proizvajalce sirotkinih beljakovin, vendar so znanstveni rezultati večkrat dokazali, da lahko tak način prehranjevanja škoduje zdravju.
To je še dodatno podprla nedavno objavljena študija raziskovalcev z Univerze vzhodne Finske, ki so 22 let spremljali 2400 moških v srednjih letih in zaključili, da prehrana z visokim deležem beljakovin za 49 odstotkov poveča tveganje za srčno popuščanje. Številne dolgotrajne študije, v katere je bilo vključeno veliko število udeležencev, so pokazale, da so ljudje, ki uživajo velike količine beljakovin, še zlasti v obliki rdečega in predelanega mesa, pogosteje debeli ali pa zbolijo za sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnimi boleznimi in rakom debelega črevesa. Zakaj so nas potemtakem prepričevali, da moramo jesti več beljakovin?
Pritisk kmetijskih lobijev
Thomas Sanders, profesor za nutricionizem in dietetiko na Kraljevem kolidžu v Londonu, je za Guardian povedal, da je o pomanjkanju beljakovin v naši prehrani v šestdesetih letih minulega stoletja prvi spregovoril Nevin Scrimshaw, profesor na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT), ki je trdil, da beljakovine rastlinskega izvora ne vsebujejo aminokislin, zaradi česar bi morali ljudje uživati več živalskih beljakovin.
“V veliki meri je to teorijo podpirala prehrambna industrija ZDA, ki se je zavzemala za to, da bi ljudje uživali več mesa. Do leta 1972 so to teorijo ovrgli, saj so dokazali, da lahko dovolj aminokislin dobimo tudi z uživanjem raznolike zelenjave. Toda pred časom je ta teorija znova zaživela pod pritiski industrije zdrave prehrane in kmetijskih lobijev,” je še razložil Sanders.
Glavno gonilo povečanega uživanja beljakovin je bila kultura fitnes centrov, ki je svoj vzpon doživela konec devetdesetih let, spremljal pa jo je kult pridobivanja mišične mase. Znanstveniki verjamejo, da je zamisel o potrebi po dodatnih beljakovinah v obliki mesa ali dodatkov z namenom pridobivanja mišične mase zgolj mit. “Kar nekaj testov je pokazalo, da uživanje dodatnih beljakovin ne poveča mišične mase. Mišice se gradijo s telovadbo in z dvigovanjem uteži, telo pa v ta namen shrani obstoječe beljakovine. Če uživate več beljakovin, jih telo zgolj pretvori v amonijak in sečnino ter izloči,” je še dodal Sanders. V primerjavi z drugimi sesalci smo ljudje prilagojeni na življenje z relativno nizkim vnosom beljakovin, ki naj bi predstavljale le deset odstotkov našega dnevnega vnosa kalorij. To bi pomenilo, da bi morala povprečna oseba pojesti 50 do 60 gramov beljakovin, čeprav jih v povprečju zaužijemo precej več: 75 do 100 gramov.
Vzorna beljakovina je materino mleko
V preteklih 50 letih so raziskave večkrat dokazale, da ima neupoštevanje naših naravnih potreb po beljakovinah slabe posledice v vseh fazah našega življenja. Materino mleko ima precej nizko vsebnost beljakovin. Ko so začeli kot nadomestno formulo uporabljati kravje mleko, je pretirana vsebnost beljakovin povzročila pospešeno rast otrok v zgodnjem otroštvu. To so začeli povezovati s povečanim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni (na primer raka) v kasnejšem obdobju življenja, zaradi česar so formulo nadomestnega mleka kasneje spremenili v manj beljakovinsko. Pri odraslih je uživanje določenih vrst beljakovin, še zlasti rdečega mesa, povezano s pojavom vrste kroničnih bolezni. In čeprav so ti trendi znani že dalj časa, so znanstveniki šele pred kratkim to znanstveno dokazali.
Še zlasti zapletena je povezava med predelanimi mesninami in boleznimi srca. Rdeče meso je zelo bogato z železom, predelane mesnine pa imajo ponavadi visoko vsebnost soli. Oboje v velikih količinah škoduje srcu. Poleg tega naše telo zaradi velike količine zaužitih beljakovin proizvede več sečnine, kar dodatno obremeni ledvice. Ker delovanje ledvic z leti peša, je njihovo dodatno obremenjevanje še bolj škodljivo. Ne preseneča, da so študije večkrat potrdile povezavo med obolenjem ledvic in prehrano, bogato z rdečim mesom. “Kronično obolenje ledvic še okrepi srčno-žilna obolenja, še zlasti srčno popuščanje, saj ledvice regulirajo krvni pritisk,” je razložil Sanders in dodal, da je pretirano uživanje beljakovin povezano s srčnim popuščanjem prav zaradi ledvic, ki jih beljakovine dodatno obremenijo.
Nevarno preveč skuhano meso
Znanstveniki so prav tako odkrili povezavo med pogostim uživanjem rdečega in predelanega mesa in rakom debelega črevesa, še zlasti, če je meso preveč kuhano. Zaradi vročine v aminokislinah potekajo kemične reakcije in beljakovina izpusti vrsto rakotvornih kemičnih spojin, kot na primer heterociklične amine in policiklične aromatične ogljikovodike. Poleg tega lahko visoka vsebnost nitratov v predelani hrani povzroči močna vnetja črevesja, ki vodijo v nastanek raka. Raziskave mikrobioma kažejo, da lahko prehrana, bogata z beljakovinami, spremeni pH in posledično tudi naravno bakterijsko floro črevesja, kar lahko ima rakotvorne posledice. “Ljudje, ki ne uživajo veliko mesa, imajo povsem drugačno bakterijsko floro kot tisti, ki pojedo veliko mesa. Te bakterije spremenijo žolč v črevesju v sekundarne žolčne kisline, ki naj bi spodbujale rast tumorjev,” Guardian povzema Sandersa.
A vse beljakovine niso enake. Beljakovine iz perutnine, mlečnih izdelkov in rastlin, kot na primer iz stročnic in oreščkov, naj bi imele nevtralen oziroma pozitiven vpliv na zdravje ledvic in srca, če jih le uživamo zmerno.
Največja težava prehrane z veliko vsebnostjo beljakovin je, da kažejo na neuravnoteženo prehrano, kar pomeni pomanjkanje drugega pomembnega vira prehrane. V visokobeljakovinski prehrani ponavadi primanjkuje vlaknin, s čimer se povezujeta debelost in rak črevesja. Sanders zato priporoča uravnoteženo prehrano, ki zadovoljuje vse potrebe po hranilih in preprečuje nastanek kroničnih bolezni.vecer.com