Foto:shutterstock
Divji timijan ali materina dušica ima številne zdravilne lastnosti, lahko pa ga uporabimo tudi kot začimbo.
Materina dušica (Thymus serpyllum L.) sodi v družino ustnatic. Poznamo jo tudi pod številnimi domačimi imeni: babja duša, babja dušica, divji timijan, materičina dušica, dušje, bukvica, dušek, mačešica, marinka, materin dušek, poljska materina dušica, poljski timijan, popovec, peprišče, prežilka.prenašajo
Je do 20 cm visoka trajnica s poleglimi stebli. Le mladi poganjki in stebla, ki nosijo socvetja, so pokončni. Majhni ovalni in celorobi listi so nasprotno nameščeni. Rožnati dvoustnati cvetovi so združeni v glavičasta socvetja na koncu poganjkov. Cveti od maja do oktobra. Predvsem med cvetenjem ima rastlina prijeten aromatičen vonj in ostro aromatičen okus.
Materina dušica raste na suhih in prisojnih mestih, na livadah, pašnikih in kamnitih tleh, ob gozdnih robovih do višine 2000 metrov. Razširjena je po vsej Sloveniji.
Učinkovine, ki jih vsebuje, so eterično olje s timolom, smole, čreslovine, grenčine.
Sveže ali posušene rastline (zel) lahko uporabimo tudi za začimbo in dišavo pri pripravi raznih jedi.
Dodajamo jo zelenjavnim jedem, raznim vrstam mesa, ribam, solatam, golažu in juham.
Cvetočo zel nabiramo od maja do septembra.
Je dobro razkužilo za usta, grlo in prebavila, pospešuje prebavo, olajšuje izkašljevanje sluzi pri vnetjih dihal, pomaga pri oslovskem kašlju in bronhialnem katarju, odganja črevesne zajedalce, povečuje telesno odpornost in je splošno poživilo, razkužuje dihalne poti, pomirja kašelj, živce, uspava, krepi želodec, pomaga pri neredni menstruaciji, motnjah v mehurju in ledvicah, krepi oslabele živce, pomaga pri bledici, odvajanju od alkohola, želodčnih krčih, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu, zvinih, zmečkaninah, tvorih, akutnih oteklinah, kožnih izpuščajih pri otrocih, krastah, epileptičnih napadih.